Zbrali smo odgovore na vprašanja, ki jih obiskovalci zastavljajo najpogosteje. Če odgovora ne najdete, nam pišite ali nas pokličite.
Prva polovica 19. stoletja
Francinova hiša
Pesnikov ded Franc (po domače Francina) je od svojega sorodnika Jožeta Maliča kupil skromno leseno hišo (št. 5), krito s slamo. Hišo je pozidal in naredil prizidek (št. 6). V pritličju obeh hiš je imel gostilno in trgovino.
Z Viničanko Barbaro Mihelič (po domače Mentanovo) si je ustvaril družino. Imela sta osem otrok; prva je bila Ana Malič, rojena leta 1853, pesnikova mati.
1874
Prvi požar
Družina je v hiši živela dvajset let, do prvega požara, ki je 8. avgusta 1874 uničil 17 hiš v Vinici. Pogoreli so hiša, kašča, hlev in drvarnica. Ded je hišo s prizidkom ponovno pozidal in v njej znova odprl gostilno in trgovino.
1876–1878
Pesnikovo rojstvo
Ana, pesnikova mati, se je leta 1876 poročila s Francem Zupančičem, ki je prihajal iz okolice Dolenjskih Toplic. Preden sta se dokončno preselila v Dragatuš, sta na Vinici živela še tri leta. Tu se jima je rodil sin Oton Župančič.
1888
Drugi požar
Ded je moral zaradi prehudega pritiska življenjskih stroškov hišo št. 5 prodati na dražbi. Kupil jo je viniški trgovec Šimunovič, ded pa je ostal v prizidku, hiši št. 6.
Leta 1888 je Vinico prizadel drugi večji požar, v katerem je pogorelo več kot 50 hiš, med njimi tudi hiši št. 5 in 6. Ded se je preselil v začasno prebivališče k sosedom Berkopcem, nato pa kupil grajski hlev (konjačo). Tam je bival 22 let, do svoje smrti. Žena Barbara je umrla 15 let pred njim.
1951
Literarni muzej
Na pogorišču je pozneje zrasla domačija viniškega šolnika Franja Lovšina (1863–1931). Leta 1951 je bil v hiši urejen eden prvih slovenskih literarnih muzejev – današnja Spominska hiša Otona Župančiča.
