Zgodovina hiše

Zgodba hiše se začne v prvi polovici 19. stoletja, ko je pesnikov ded kupil skromno leseno hišo, krito s slamo.

Prva polovica 19. stoletja

Francinova hiša

Pesnikov ded Franc (po domače Francina) je od svojega sorodnika Jožeta Maliča kupil skromno leseno hišo (št. 5), krito s slamo. Hišo je pozidal in naredil prizidek (št. 6). V pritličju obeh hiš je imel gostilno in trgovino.

Z Viničanko Barbaro Mihelič (po domače Mentanovo) si je ustvaril družino. Imela sta osem otrok; prva je bila Ana Malič, rojena leta 1853, pesnikova mati.

1874

Prvi požar

Družina je v hiši živela dvajset let, do prvega požara, ki je 8. avgusta 1874 uničil 17 hiš v Vinici. Pogoreli so hiša, kašča, hlev in drvarnica. Ded je hišo s prizidkom ponovno pozidal in v njej znova odprl gostilno in trgovino.

1876–1878

Pesnikovo rojstvo

Ana, pesnikova mati, se je leta 1876 poročila s Francem Zupančičem, ki je prihajal iz okolice Dolenjskih Toplic. Preden sta se dokončno preselila v Dragatuš, sta na Vinici živela še tri leta. Tu se jima je rodil sin Oton Župančič.

1888

Drugi požar

Ded je moral zaradi prehudega pritiska življenjskih stroškov hišo št. 5 prodati na dražbi. Kupil jo je viniški trgovec Šimunovič, ded pa je ostal v prizidku, hiši št. 6.

Leta 1888 je Vinico prizadel drugi večji požar, v katerem je pogorelo več kot 50 hiš, med njimi tudi hiši št. 5 in 6. Ded se je preselil v začasno prebivališče k sosedom Berkopcem, nato pa kupil grajski hlev (konjačo). Tam je bival 22 let, do svoje smrti. Žena Barbara je umrla 15 let pred njim.

1951

Literarni muzej

Na pogorišču je pozneje zrasla domačija viniškega šolnika Franja Lovšina (1863–1931). Leta 1951 je bil v hiši urejen eden prvih slovenskih literarnih muzejev – današnja Spominska hiša Otona Župančiča.

Obiskovalka s telefonom fotografira kip Otona Župančiča v Vinici

Koder hodim, vedno in povsod me spremlja mogočni šum Kolpe, ki se preliva pod viniškim gradom čez jez, in rahlo žuborenje Dobreća, studenca, skritega blizu Dragatuša v najtišji dragi sveta.

Povej mi kdo, kam oblaki plujo, kam ptice lete, kam vode teko, kam človek gre.

Iz slovstva za deco je najboljše komaj dovolj dobro.

Vesel sem, da mi je tekla zibka v Beli krajini, polni svetlobe in blagoglasja.

Mlad, mlad – to se pravi v srcu vsega življenja.

Kuj me, življenje, kuj!

Meh za smeh in vrečo sreče Ciciban za nami vleče, ne za hišo zidano, le za voljo židano.

Predaj se vetrom – naj gre, kamor hoče! Naj srce se navriska in izjoče! Vendar mornar, ko je najvišji dan, izmeri daljo in nebeško stran.

Odpri vrata, krajina mi bela, svetla in vesela, bodi v nji vsa zlata.

Kdor ljubi vino, z njim sem brž ubran, kdor ljubi ženo, mi je blagrovan, kdor ljubi knjigo, bodi spoštovan, vi ljubite vse troje – ne bova si nadvoje.

Veš, poet, svoj dolg?

Podaj mi roko, pesem, ti me vodi.

Pogosta vprašanja

Zbrali smo odgovore na vprašanja, ki jih obiskovalci zastavljajo najpogosteje. Če odgovora ne najdete, nam pišite ali nas pokličite.

Ne, vstopnico kupite ob prihodu na kraju samem. Predhodna najava je potrebna le za skupine in vodene oglede – pokličite nas na 07 306 43 43 ali na zupancic.vinica@ric-belakrajina.si.

Da. Za vrtce, osnovne in srednje šole pripravljamo pedagoške programe, delavnice in vodstva, ki jih prilagodimo starosti otrok. Za termin in vsebino nas pokličite na 07 306 43 43 ali na zupancic.vinica@ric-belakrajina.si.

Aktualni odpiralni čas je naveden v glavi spletne strani in na strani Odpiralni čas. Za obisk na izbrani datum nas lahko tudi pokličete.

Skupino najavite po telefonu 07 306 43 43 ali na zupancic.vinica@ric-belakrajina.si ali z obrazcem na strani Kontakt. Sporočite nam želeni termin, velikost skupine in starost udeležencev.

Seveda. Razstava Cicibanov svet je namenjena prav najmlajšim obiskovalcem, vodstva pa prilagodimo njihovi starosti. Več na strani Družine.

Spominska hiša stoji v središču Vinice, na naslovu Vinica 9. Opis poti in povezavo do zemljevida najdete na strani Kako do nas.